Več o kvizu

 

Zakaj MEGA kviz?

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Organizacijsko in strokovno ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v sodelovanju s Sekcijo za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije in, v šolskem letu 2020/21, z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS.

S ciljem spoznavanja naravne in kulturne dediščine pritegne kviz k reševanju kar se da široko populacijo otrok, se vključuje v medpredmetno povezovanje in spodbuja branje poučnih knjig ter obisk kulturnih ustanov. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.

Vsebinski koncept je vezan na zaokrožene tematske cikle, ki obsegajo tri sklope. Posamezni sklop obsega vprašalnik (tudi v pdf obliki, primerni za tisk), obsežnejše gradivo o predstavljeni temi (»Vse o ...«) in vrsto spodbud za nadaljnje raziskovanje (Radovednež) in potepanje (Potepuh), opremljen pa je tudi s slikovnim in videogradivom ter vrsto e-povezav. Za posamezni cikel kviza pripravimo priporočeno literaturo, mini strip in razpišemo likovni natečaj.

Ena od prebranih knjig s seznama virov za reševanje MEGA kviza velja tudi kot ena opravljena obveznost za bralno značko.

 

Kdaj, kje in kako?

15. cikel MEGA kviza se je posvetil Bralni znački, ki že 60 let spodbuja razvoj bralne kulture na Slovenskem.

Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki s programi in akcijami spodbuja k branju družine s predšolskimi otroki, osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Osnovni cilj Bralne značke je spodbujati bralca, da bo rad bral vse življenje. Gibanje se vseskozi vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignili bralna pismenost in bralna kultura posameznikov in družbe v celoti.

V programih Bralne značke vsako leto sodeluje okrog 140.000 bralcev. V branje se vključuje okrog 70 % osnovnošolcev, ki jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev). Za bralno značko berejo tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Bralna značka je edinstvena tudi v svetovnem merilu, saj se je v 60-ih letih delovanja na področju razvoja bralne kulture s svojimi programi uspešno ukoreninila v vseh starostnih skupinah prebivalstva in po vsem slovenskem prostoru.   

V začetku junija 2021 smo za vse lanske reševalce pripravili končno MEGA žrebanje za reševalce kviza.

Izžrebali smo:

  • enega reševalca med tistimi, ki so rešili vse tri sklope in prišli do MEGA gesla,
  • enega reševalca med tistimi, ki so zbrali tri žige kulturnih ustanov,
  • pet reševalcev med tistimi, ki so rešili vsaj en sklop,
  • pet mentorjev.

Prav vsi reševalci iz obeh sezon pa bodo prišli v žreb za končne nagrade, ki jih bomo podelili junija 2022.

 

  

15. cikel lahko rešujete do 15. maja 2022. 

 

15. cikel MEGA kviza obsega naslednje tri vsebinske sklope:

 

S knjigo kakor danes, a nekoč nekoliko drugače

Mnogim se knjige že v mladosti zasidrajo v središče življenja, saj pomenijo vratca v čudežno Deveto deželo, barko za popotovanja napetim prigodam naproti, časovni stroj za preskoke v preteklost in prihodnost, s književnimi junaki pa se spoprijateljijo in jih imajo za vzornike. Od leta 1960, ko sta se z mladimi na prevaljski osnovni šoli ob knjigah družila profesor slovenščine Stanko Kotnik in ravnatelj ter mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, ste povezani v veliko gibanje Bralna značka. Pozanimajmo se, kaj vse so počeli takrat in od kod tako ime …

 

»Brati pomeni početi podvige.« (Tone Pavček)

Pri pravi bralni znački ni nikoli dolgčas. Zato se od začetkov v njene dejavnosti vključuje vse več mladih bralcev. Saj pri tem ne gre le za prebiranje knjig in pogovore o prebranem, ampak se vmes vpletajo še literarne ure in nastopi, priprave knjižnih razstav, srečanja in pogovori s književniki, prevajalci, ilustratorji, literarnimi zgodovinarji, kritiki, uredniki in novinarji. Marsikoga branje spodbudi k lastnim pisateljskim in pesniškim poskusom, imenitno pa je tudi, ko greš z mentorjem v gledališče in na ekskurzijo v kraje, povezane s književnostjo. Vznemirjen pričakuješ, kako bo obdobje branja sklenila kulturna prireditev s podelitvijo priznanj. Najpomembnejše pa je, da si v velikem bralnem klubu vstopal v književne svetove, v njih našel zabavo, življenjska spoznanja in tolažbo, možnost potovanja v širni svet ter skozi čas v daljno preteklost in prihodnost. In da si morda na koncu v knjigah našel tudi zatočišče.

 

Naš veliki bralni klub

Gibanje Bralna značka je vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. In to upravičeno, saj Bralne značke že davno ne gre iskati le po osnovnih šolah, ampak jo najdemo v knjižnicah, vrtcih, srednjih šolah in celo po domovih za starejše. Da bi bile dejavnosti ob branju čim pestrejše in kar se da zanimive, se že 60 let trudijo mentorji branja, za povezovanje in usklajevanje zamisli ter podporo novim pobudam pa danes skrbi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. S skupnimi močmi se tako lahko uresničujejo tudi prave »knjižne pravljice«, kot je darilna zbirka Zlata bralka, zlati bralec, s knjigami za devetošolce in slikanicami za prvošolčke. V društvu so zbrani učitelji, knjižničarji, publicisti in književniki, aktualni predsednik pa je pesnik in pisatelj Marko Kravos.

Geslo Bralne značke je S knjigo v svet, maskota gibanja pa je Ostržek. Te zanima zakaj?